Ekipa FMM se je ponovno odpravila na trening komunikacije in mentorstva. Tokrat smo povabili v goste profesorico Vesno Lotrič, izkušene kolege z odgovornimi funkcijami in nekaj sovrstnikov za boljše učenje.

Pred nami so dnevi zanivih in poučnih trenutkov.

Petek,  29.11.2013

Okoli 14.30 smo se zbrali pred gasilnim domom, kjer smo vsaj 3x premetali prtjago, da je vsa sploh šla v kombi. Vsi smo bili v pričakovanju kaj nas čaka na Pohorju. Kmalu smo krenili na pot. Ko smo prtljago odložili v sobah, nas je 18 začelo s programom, ostalih sedem se nam je pridružilo kasneje, zaradi takih in drugačnih razlogov (2 kolokvija, test, prometna  nesreča, ipd). Saša je začela z uvodnim nagovorom, ki nas je zelo pozitivno presenetil in vsi smo vedeli, da nas čaka zanimiv in dobro organiziran vikend. Spoznavali smo se preko igrice razvrščanja v atome in molekule. Nekaj časa smo potrebovali, da smo ugotovili ključ do uspeha in ko smo ugotovili, smo se začeli zabavati. Nato smo v skupinah odgovorili na 5 zastavljenih vprašanj, katera so bila napisana na plakatih. Ker se je naši skupini zdelo to malce dolgočasno, smo odgovore še oblikovno izrazli. Ko smo zamenjali pozicije, je naslednja skupina nadaljevala z izražanjem umetniške žilice. In ko smo prišli nazaj na prvo točko, smo bili prijetno presenečeni nad razvito podbo našega plakata. Izmed odgovorov smo izbrali tri, ki so se nam zdeli najprimernejši:

• ZAKAJ SE UČIM? – Za boljši jutri; zato, da rastemo; več znaš, več veljaš
• KAKŠEN JE DOBER MENTOR? – Potrpežljiv; poslušen; odgovoren
• KAJ EJ DOBRA MOTIVACIJA DA DOSEŽEM CILJ? – zmaga; zanimanje; zastavljeni cilj
• LASTNOSTI DOBREGA POVELJNIKA SO… strpen; odločen; strokoven
• KAJ PRIČAKUJEM OD NAJMLAJŠIH V DRUŠTVU? – timsko delo; znanje; medsebojna pomoč

Vstopnica na večerjo smo si zagotovili s sestavo posameznih črk v smiselno poved. Organizatorji so bili šokirani, ker je nekateri skupini uspelo sestaviti poved, ki ni bila prvotno mišljena. Po večerji smo imeli uradni družabni večer – dark bar activity. Saša in Marija sta nas posamezno popeljali v temno sobo in nas razvrstili v 4 skupine. Sprva je bilo v sobi kar malo zastrašujoče, vendar smo se počasi navajali na temo. Imeli smo okoli 5 minut, da je vsak posameznik povedal odgovor ostalim v skupini. Ker smo se posvečali predvsem glasu in tonu glasu, smo se vsi bolj sprostili in se tako lažje izražali. Nato sta premešali skupine, sledilo je novo vprašanje. Vprašanja so bila:

• Kaj si počel dopoldne, kakšna se ti je zdela pot do sem?
• Kaj ti je všeč v kraju, v katerem živiš?
• Kaj te veseli, je tvoja strast pole gasilstva?
• Kaj bi spremenil v svojem PGD?

Izmenjali smo si še igrive zgodbice iz otroštva. Nekateri so svoje zgodbe zaključili z zelo poučnim naukom. Izmenjali smo si tudi simbolična darilca, ki smo jih podarili naključno. Na začetku je bilo malo nelagodno, vendar smo se navadili. Sedaj pa nadaljujemo z neuradnim družabnim delom =)

Domen & Manca

Sobota 30.11.2013

Sobotni dan se je začel z dobrim zajtrkom. Nato pa smo se odpravili v našo klubsko sobo, kjer smo začeli z našimi dejavnostmi.
Za uvod smo ugotavljali osebne lastnosti naših soudeležencev. Temu je sledila igrica v angleščini, tako imenovana gas station, kjer je bil nauk zgodbe vprašati ni greh.  Po tem je imel vsak vodja taborov pripravljene  igre vlog, v katerih so se preizkusili nekateri udeleženci in nam odigrali razne situacije s katerimi se lahko sreča vsak mentor. Nadaljevali smo z delavnico škatle, kjer smo se razdelili po skupinah ter izpostavili primere iz gasilstva (kako odreagirati pri nekaterih primerih). Vsi primeri so se nam zdeli realni ter da se z njimi sreča vsak mentor, zato se mi zdi primerno, da smo jih obravnavali. Mislim, da je vsak od nas od tega nekaj odnesel. Pred kosilom smo imeli delavnico da/ne, ki je potekala tako. Udeleženci smo se razdelili na dve skupini. Prva skupina je prva odgovarjala na vprašanja medtem, ko je druga skupina igrala vlogo publike, kjer so na začetku samo opazovali in na koncu komentirali razne situacije. Na vprašanje smo odgovarjali z da, ne in nevtralno in seveda potem svoja stališča odgovarjali. Izpostavili bi vprašanje: Nič ni nemogoče v gasilstvu. Komentar se glasi: čeprav je res,  tam kjer je volja je tudi pot, je to le delček slike.

Po kosilu smo odšli na lov za skritim zakladom, kjer smo se dobro sprehodili ter spoznavali naše soudeležence, reševali delovne liste z nalogami:

• pesmico z besedami komunikativnost, strast in brez muje se še čevelj ne obuje
• narediti skulpturo iz naravnih materialov
• priti do točke, ki je bila označena na zemljevidu
• izbrati ime skupine (Naša je bila: Gasilski škorn)

Zaigrali smo druga zgodbico, kjer Edison probava žarnice. Nauk zgodbe je, nikoli ne obupaj. Kot zaključek je sledila delavnica z naslovom borza znanja. Je zanimiva igra, kjer smo mentorji dobro preizkusili svoja znanja o gasilstvu, predvsem pa na preizkušnjo izpostavili logiko, sklepanje in domiselnost. Da pa je bila igra še bolj zanimiva, smo ekipe med sabo tekmovale v končni količini denarnega izkupička. Po večerji in kratkem predihu, so nam zaigrali še tretjo zgodbico, kjer je bil nauk zgodbe, da vedno premisli svoja dejanja, saj z njimi lahko zadaš rane, ki se ne zacelijo kar  tako. Za družabni večer so nam pripravili soudeleženci iz štajerske igro  imenovano gasilec, ne jezi se. Beli, rdeči, zeleni in modri, smo se pri igri preizkusili v petju, oblačenju, predvsem pa navijanju in metanju kocke. Igra je bila izredno zabavna in predvsem nova ideja, ki jo bomo z veseljem uporabili tudi sami pri delu z našimi otroci.

Tina Fojkar, Nina Peternelj, Tadej Kolenc

Nedelja 1.12.2013

Na sončno nedeljo se je kot vsako jutro ob 7:30 v hotelu Tisa ponudil zajtrk. Uro kasneje smo v klubskem prostoru hotela spoznali igro »naravne nesreče«, katera nas je dokončno predramila. Igra poteka tako, da trije igralci formirajo hišo s prebivalcem. Tista oseba, katera ostane brez strehe nad glavo, napoveduje naravne nesreče. Ob napovedi, se morajo nagovorjeni igralci zamenjati. To morajo storiti hitro, da ne ostanejo brez para. Če se to zgodi, napovedujejo nesrečo v drugem krogu.

Po kratkem predahu za kavico smo v skupinah vodeno načrtovali aktivnosti za gasilsko mladino. Osebno sta me predvsem zanimali temi firecombat za mlade in predstavitev mladega gasilca v šoli. Spoznali smo pravilne pristope k organizaciji projekta in ogromno okoliščin za izvedbo tega. Projekte smo predstavili ostalim udeležencem in  jih dali na razpravo. Tako smo vsi dobili kako dodatno dobro idejo za delo z mladimi.

Tadej Pšajd

Po coffe braku se nam je pridružila profesorica Vesna Lotrič. Namen njenega obiska je bilo predavanje o komunikaciji – teoretične osnove komunikacije.

Udeleženci in voditelji prav tako smo se razdelili po skupinah glede na določene kriterije. Prof. Vesna nam je najprej podala nekaj teoretičnih osnov komunikacije; tipi komunikacije, vidiki nebesedne komunikacije… Teoriji je sledilo delo v skupinah, kjer smo se pogovorili o določenih trditvah – jih potrdili ali ovrgli ter navedli argumente za svojo odločitev. Naša skupina je imela trditev: Nebesedna komunikacija je precenjena?

Trditev smo, po manjši razpravi, ovrgli z argumenti:

• naše kretnje in glas povejo več kot besede same
• 93% komunikacije je neverbalne
•  z besedami povežemo naša dejanja, dejanja pa dajejo poudarek besedam

Po zaključku in razpravi vseh ekip je sledilo še nekaj teoretičnega dela kjer smo izvedeli, kaj je VAKOG in kateri so vidiki nebesedne komunikacije.

Tipi komunikacije:

V – vizualna/vidna

A – avditivna/slušna

K – kinestetična/ tipna, otipna

O – olfaktorna/ vonjalna, vohalna

G – gustatorna/ okuševalna

5 vidikov nebesedne komunikacije:

• zunanji vidik govorca (izgled)
• glasovni
• prostorski
• dotikalni
• gibalni

Naslednja točka predavanja je bila razprava o določenih trditvah znotraj skupine. Teme so bile mladostniki, meje obnašanja, avtoriteta…

Naša skupina se je poigrala s trditvijo: ˝Meje˝ so kompas vedenja.

S trditvijo smo se, po debati in manjši nesložnosti, strinjali, saj drži, vsaj za naše okolje. Ugotovili smo tudi, da so meje odvisne od okolja, kjer živimo. Meje so lahko stroge ali ohlapne. Poudarili smo, da se predvsem pri ohlapnih radi pojavijo problemi in da je njihovo upoštevanje odvisno tudi od razumevanja posameznika. Pri tej temi smo se ustavili za malo dalj časa in zvedeli, da postavljanje prave meje pomeni postavljanje jasnih, smiselnih in pravičnih meja. Skozi primere pa smo spoznali, da se moramo najprej sami držati mej.

Počasi smo prišli še do zadnje teme: mladostniki. Tu smo najprej pogledali, kdaj je človek mladostnik z biološkega zornega kota, nato pa smo v skupinah razpravljali, kdaj je človek po našem mnenju mladostnik. V skupinah so se odvijale burne debate, saj so bila mnenja različna. Skupaj s prof. Vesno smo pogledali različna stališča, kdo je mladostnik po mnenju EU, OZN, psihologije, SZO, Urada za mladino RS. Ko smo združili vse variante skupaj smo prišli do ugotovitve, da so mladostniki ljudje od 10 do 34 leta.

Lotili smo se tudi teme sleng mladih in po parih zaigrali krajše dialoge v slengu, ter dobili potrditev, da mladostniki nismo problematična skupina, samo ostali se nam ne znajo prilagoditi – ne znajo komunicirati z nami.

S tem se je naše poučno in zabavno druženje s prof. Vesno zaključilo, v jedilnici pa nas je že čakalo odlično kosilo.

Po kosilu smo spakirali do konca ter odšli na še zadnje delanje tega treninga mentorjev. Tu smo si med seboj razdelili diplome in kuverte z mislimi, ki so jih dsoudeleženci napisali o nas ter se še zadnjič skupaj slikali.

Kljub zelo prijetnemu vikendu pa je prišel tudi čas za sloves in odhod domov.

Z lahkoto lahko trdim, da smo vsi uživali in si želimo še več takega druženja in izmenjave izkušenj.

Nina  Rosulnik

 
Error: the communication with Picasa Web Albums didn’t go as expected. Here’s what Picasa Web Albums said:

404. That’s an error.

The requested URL /data/feed/api/user/103061404505118175024/album/Tisa2013?kind=photo was not found on this server. That’s all we know.